Kljub temu, da živimo v razvitem svetu, kjer se stvari konstantno spreminjajo, nadgrajujejo in izboljšujejo, v tem primeru tudi prehrana, nekateri ljudje še vedno verjamejo tem zares zastarelim mitom o prehrani in izgubi odvečnih kilogramov. Ali ste eden od njih? Izguba teže in prehrana – torej za vas smo zbrali nekaj najbolj obrabljenih nasvetov, ki po mnenju znanosti, vsekakor ne držijo!

PREHRANA IN IZGUBA TEŽE: 5 ovrženih mitov, s strani znanosti

MIT #1: Zaradi maščobe, se boste zredili

Ta mit je zares logičen. Več zaužite maščobe, pomeni več maščobe, ki se bo kopičila v telesu. Ali je to eno in isto?

Realnost je, da maščoba sama po sebi ni ravno naš sovražnik – naš sovražnik so kalorije, ki jih zaužijemo v prevelikih količinah. Seveda še vedno drži, da se bo maščoba kopičila na bokih, nogah zaradi prevelike količine zaužitih burgerjev, pomfri krompirja … vendar se bo prav tako, večal obseg telesa s poseganjem recimo po pekovskem pecivu.

Pri temu dejstvu je pomembno, da razločimo razliko med nasičenimi in nenasičenimi maščobami, ki se nahajajo v avokadu, oreščkih, ribah in olivnem olju.

Torej, če se bojujete s prekomerno telesno težo, boste z izogibanjem maščobam, naredili za zmanjšanje kilogramov, skoraj nič. Z izbiro pravilnega vira maščobe, bo telo imelo dalj časa občutek sitosti.

V bistvu, je z raziskavo dokazano, da bo premišljen vir vnosa maščob v telo prinesel dosti boljše rezultate, kot pa izogibanje maščobam.

MIT #2: Jajčni rumenjaki povzročajo holesterol, posledično pa tudi srčni napad

Ljudje že desetletja verjamejo, da bodo z uživanjem jajc, natančno rumenjakov, svojemu zdravju  prinesli samo negativne posledice v prihodnosti. Jajca so bila označena kot glavni krivec za  povišanje holesterola v krvi prav tako pa so bila označena, kot za glavnega dejavnika pri razvoju srčnih bolezni.

Vendar zakaj vso to sovraštvo? Leta nazaj so znastveniki ugotovili povezavo med prehranskim holesterolom, kakor je tisti v jajcih in med povišanim holesterolom v krvi.

Z uživanjem jajc pa ne boste pridobili samo pomembnih proteinov, temveč tudi pomembno hranilno vrednost omega-3, vitamina B in holina.

Čeprav jajčni rumenjak vsebuje okoli 185 miligramov holesterola, ni nobena raziskava uspela dokazati, da bi zaužitje celotnega jajca lahko povečalo možnost za nastanek kardiovaskularnih bolezni. V bistvu, pa je ena študija celo uspela prikazati, da jajčni rumenjaki, dejansko pomagajo pri povečanju HDL-a, tistega ‘dobrega’ holesterola. (12)

MIT #3: Nizko kalorična hrana je bolj zdrava zaradi manjše količine kalorij in nasičenih maščob

Ko so na trg prispele novice o tem, kako je življenje z minimalno količino maščobe, zares zdravo življenje… je živilska industrija skočila na noge in začela s proizvajanjem ‘zdravih’ izdelkov brez maščobe. Problem pa nastane, da imajo ta živila nemogoče slab okus, ko iz njih odstraniš vso maščobo. Torej, ta nastal problem pa so rešili s preprostim nadomestkom maščobe za sladkor.

Vemo pa, da je prekomerno uživanje sladkorja zares zelo slaba ideja za zdrav način življenja, med tem, ko je znanstveno potrjeno, da z vnosom nenasičenih maščob ne samo, da ne škodujemo našemu telesu, temveč vnašamo pomembne hranilne vrednosti.

MIT #4: Polnozrnat kruh je neizmerno boljši od štruce belega kruha

Bel kruh, narejen iz pšenične moke in polnozrnat kruh v bistvu oba vsebujeta gluten in sorodne beljakovine. Prav tako pa ima polnozrnat kruh skoraj čisto isto kalorij kot pa tisti beli, narejen iz pšenične moke. Res pa je tudi, da ima polnozrnat kruh nižje glikemične indekse, s tem pa posledično pride do manjšega sproščanja izulina.

Mediji pogosto pozabijo omeniti, da so razlike med tema dvema vrstama kruha relativno majhne.

Dejstvo, ki deli polnozrnat kruh in bel kruh po merilih, kateri je bolj zdrav je to, da ima polnozrnat kruh večjo vsebovanost fitokislin. Fitinska kislina pa se v telesu veže na pomembne hranilne vrednosti v telesu, kot ste cink in železo. V temu mitu je torej, nekaj slabega in pa nekaj dobrega.

MIT #5: Izguba teže nastopi takrat, ko pojemo več manjših obrokov na dan

Velikokrat strokovnjaki zagotavljajo, da je pomembno, da ljudje pojedo več manjših obrokov za boljšo presnovo. Raziskave pa se s tem močno ne strinjajo, saj naj bi 2-3 manjši obroki na dan imeli isti učinek na presnovo, kot 5-6 še manjših obrokov.

Za nekatere ljudi je bistveno, da pojedo več manjših obrokov na dan in se s tem tudi izognejo prekomerni lakoti. Vendar je to početje popolnoma nepravilno, saj telo ne uspe presnavljati hrane, tolikokrat na dan prav tako, pa ni skladno s kalorijami, ki jih pokurimo.

Raziskave pa so med drugimi dokazale tudi, da lahko s tem, ko prepogosto jemo, škodimo in bo izguba teže s tem postala le iluzija, saj bodo prepogosti obroki povečali obseg maščobnega tkiva v predelu trebuha.

• 1. Mischler, I., Vermorel, M., Montaurier, C., Mounier, R., Pialoux, V., Péquignot, J. M., … & Fellmann, N. (2003), Canadian Journal of Applied Physiology, 28(4), 616-629.
• 2. Andersen, C. J., Blesso, C. N., Lee, J., Barona, J., Shah, D., Thomas, M. J., & Fernandez, M. L. (2013). Lipids, 48(6)
• 3. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23594708
• 4. https://examine.com/nutrition/is-whole-wheat-bread-better-than-white-bread/
• 5. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19943985