Suho sadje – vključno s posušenimi marelicami, brusnicami, rozinami, datlji, slivami in figami – vse zgoraj naštete spadajo v kategorijo, skrčeno ampak polno s hranilnimi snovmi.

Razlog zakaj je posušeno sadje bolj polno s hranilnimi snovmi pa tiči v temu, da gre pri sušenju iz njega vsa voda.

Za primerjavo si vzemimo vsem priljubljeno suho sadje – marelice, na primer 100 gramov posušenih marelic nosi v sebi 4.7g vlaknin, med tem ko sveže marelice v isti količini v sebi nosijo le 1,6g vlaknin. Suho sadje je prav tako odličen vir antioksidantov in B vitamina.

Suho sadje in sladkor

Pomembno je, da v mislih vseeno ohranimo dejstvo, da je suho sadje polno naravnih sladkorjev, ki pa pri splošni populaciji ne zbuja skrbi in je celo dobro tudi za športnike, ki včasih potrebujejo hiter vir energije. Za ljudi, ki se bojujejo z diabetesom pa se suho sadje priporoča le v določeni količini, 15 g.

Zakaj je suho sadje dober prigrizek?

• Vlaknine

Kakor že prej omenjeno, vsebuje večjo količino vlaknin, kakor sveže sadje. Vlaknine so za naš prebavni sistem ključnega pomena, kar pa tudi še ni vse. Vlaknine, po mnenju harvardske šole, preprečujejo: debelost in srčne bolezni.

• Antioksidanti

V raziskavi iz leta 2005 so prikazali, da lahko antioksidanti v suhem sadju močno pripomorejo pri preprečevanju nastanka srčnih bolezni, raka, osteoporoze, diabetes in različnih degenerativnih bolezni na možganih.

• Hranilne snovi

Ker je v suhem sadju malo ali pa nič vode, so vse hranilne snovi stisnjene v majhno podobo. Suho sadje, kot so: marelice, rozine, slive in fige, imajo v sebi visoke vrednosti beta karotena, vitamina E, niacin, železa, magnezija in kalcija.

Hranilne vrednosti suhega sadja