Alzheimerjeva bolezen je bolezen, ki se za razliko od srčnih bolezni, diabetesa ali pa raka, vedno konča s slabim izidom. To je bolezen, za katero boleha okoli 30.000 Slovencev. Število bolnikov pa bo skozi leta še naraščalo. Alzheimerjeve bolezni ne moremo pozdraviti ali pa je občutno upočasniti s pomočjo konvencionalne medicine.

Alzheimerjeva bolezen

• Ta hitro napredujoča bolezen napade možgane, ubija živčne celice in živčno tkivo in s tem vpliva na zmožnost razmišljanja. Možganske spremembe se lahko začnejo 20 ali več let preden se simptomi pojavijo. Čeprav ugotavljajo, da je največji faktor nastanka te bolezni ravno starost, Alzheimerjeva bolezen ni normalen del samega procesa staranja.
• Bolezni ne moremo preprečiti, lahko pa vzdržujemo zdravje naših možganov tako, da preprosto v našem življenjskem slogu, naredimo nekaj sprememb. Če ostaja človek mentalno aktiven in se ukvarja z občasno fizično aktivnostjo, lahko tako brez problema vzdržuje zdrav razum in telo. Pomembno je tudi, da ljudje ostanejo socialno aktivni, kar pomeni, da se družijo s prijatelji in z družino.

8 začetnih simptomov

• Izguba spomina – eden izmed najbolj pogostih znakov, ki vključuje pozabljanje na novo pridobljenih informacij, nekateri pozabljajo datume in dogodke, ljudje s to boleznijo večkrat vprašajo po že znanih informacijah in pa zanašanje na družinske člane, da bodo skrbeli za nekatere stvari, za katere so včasih skrbeli sami.
• Reševanje problemov – nekateri ljudje občutijo razliko v zmožnosti za razvijanje ali pa sledenje planu ali pa v zmožnosti za delo s številkami.
• Težave pri opravljanju znanih nalog – ljudje s to boleznijo pozabijo pot, ki so jo prevozili že velikokrat v življenju, pozabijo plačati račune ali pa preprosto pozabijo pravila za njihovo najljubšo namizno igro…
• Dezorientiranost v času in prostoru – nekateri lahko izgubijo stik z datumi ali pa občutek za letni čas. Nekateri tudi pozabijo kje so ali pa kako so prišli tja.
• Težave z govorjenjem – pri pripovedovanju zgodbe se ljudje z Alzheimerjevo boleznijo nenadno ustavijo in ne vedo kaj so želeli povedati, težave pa nastajajo tudi pri iskanju posamezne besede.
• Sprememba razpoloženja in osebnosti – osebnost in razpoloženje se lahko pri ljudeh s to boleznijo drastično spremenijo. Postanejo namreč zmedeni, depresivni, čutijo tesnobo in so sumničavi.
• Opuščanje hobijev in stvari, ki so jih včasih oboževali – nekateri ljudje se izpišejo iz različnih socialnih aktivnosti, odpovejo se športnem udejstvovanju… Alzheimerjeva bolezen za njih pomeni, da so drugačni in se zato tudi oddaljijo od ljudi.
• Zalaganje stvari – ljudje lahko založijo stvari na različna ‘čudna’ mesta, zgubijo stvari in imajo nato težavo pri priklicu dogodkov, ki so se dogajali v tem času.

Zdaj pa do ‘dobrih’ novic…

Alzheimerjeva bolezen je namreč bolezen sodobnega nezdravega življenjskega sloga, kar pomeni, da jo lahko preprečimo.

Bolezen sodobnega nezdravega življenjskega sloga?

Ker ljudje živijo življenje polno stresa, ki ga v velikih primerih kombinirajo skupaj s prehrano visoko procesirane hrane, sladkorjem in z industrijskimi olji ni nič čudnega, da 100 let nazaj ljudje sploh niso vedeli za bolezen imenovano Alzheimerjeva bolezen.

Dokazi namreč kažejo, da je povzročitelj te bolezni ravno metaboličen sidrom. Znanstveniki so na podlagi te ugotovite pričeli razmišljati, da je to v bistvu sladkorna bolezen tipa 3.
Možganske celice namreč razvijejo odpornost na inzulin in preprosto ne dobijo dovolj glukoze za delovanje, torej možganske celice zapuščajo možgansko tkivo in skupaj z možganskim tkivom tudi razum.
Vendar odpornost na inzulin ne razloži samo tega, zakaj imajo bolniki z Alzheimerjevo boleznijo takšno potrebo po sladkorju, temveč tudi pokaže s prstom na mesto, kjer je potrebno preprečiti ali pa celo mogoče zdraviti Alzheimerjevo bolezen.

Sladkor

Diabetiki in alkoholiki so trikrat bolj podvrženi Alzheimerjevi bolezni. Čeprav je v tej fazi potrebnih še več raziskav, je možno, da pri Alzheimerjevi bolezni strmimo v glavnega krivca, ki pa je sistem industrijsko pridelane hrane.

Čeprav ljudje ne pojejo veliko sladkorja in nimajo neke grozne potrebe po sladkorju, je dokazano, da ljudje pojedo 22 dodatnih žličk sladkorja. Ta dodan sladkor pa je namreč skrit v produktih kot so recimo:

• Jogurt,
• Kečap,
• Nizkokalorični kosmiči,
• Pripravljene omake za testenine,
• Dietni napitki,
• Energijske ploščice…

Alzheimerjeva bolezen, sladkorna bolezen, debelost in srčne bolezni so posledično delno tudi v hitri rasti zaradi odvisnosti ljudi od ogljikovih hidratov, ki jo je vendarle povzročila industrija s procesiranjem hrane.

Pravilno prehranjevanje je ključ do zdravja

Na podlagi raziskav znanstveniki dokazujejo, da ljudje, ki se prehranjujejo z hrano, ki ima visok delež omega-3 maščob in delež vitamin B6, B12, C, D, E ter visok delež cinka, biotina in folne kisline – imajo boljše kognitivne zmožnosti od ljudi, ki ne uživajo zgoraj naštetih vitaminov in maščob.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});